Je rekel;"Ne boš videl življenja, če prideš v nedeljo!"
Sem hotel videti kako prostor deluje v nedeljo, namreč ...
Arhitektje (pa urbabanisti tut) imamo fix idejo, da prostor tvori življenje in ne obratno.
01
No, to je tko.
Če je vsebina (program, dogodek) veze nima s prostorom. To se je fino videlo na tržnici, se mi zdi da je nekje ob Zagrebu (al pa kje drugje (se ne spomnim sedaj)), so samo očistili že prej degradiran plac in organizirali bovšjaka. Ta se je z leti razrasel v neslutene dimenzije, za sabo potegnil tudi dodatno ponudbo in je postal prostor za druženje in preživljanje prostega časa, še nekaj kulture se je utrnilo, tako da so celo Slovenclni tja zalutali.
Ne zaradi kulture.
Kar hočem podati, da načrtovan prostor, ali ne daj bože arhitektura, ne tvorita vsebine, raje obratno.
Zato je najbolje obiskati Novo Gorico v nedeljo, ko se vidi ali je kaj življenja v mestu, ali so vsi odšli domov kositi travo okoli hiše in je samo formalizem na formalizem (glede urbanizma).
Zdej Gorica.
V resnici me ni nikoli tangirala v smislu pejmo v Gorico kr mal tko.
Ja, smo se ustavili z osnovno šolo med Lipico in bolnico Franjo. Se sicer ne spomnim da smo se, ali če smo se zakaj, me je že katera iz prve vrste okupirala, tam so sedele piflarce, a med njimi tudi Maja, ta je pa imela kite, pegice in jamice v licih in sploh je bila najboljša.
Danes bi verjetno rekli ful-kul.
Kadar sem sam nastavil Gorico, je bilo zaradi nakupov na italijanski strani. Nisem hodil v Trst, tisto je bilo za Balkance, pa še zaradi merila je bila bolj sprejemljiva.
Tako da.
Tako da sploh ne bi bilo o novi Gorici, če ne bi bila tako dobra ilustracija, prispodoba, model za moje strokovno udejstvovanje.
Zdej, to je spet tko.
Kaj pa kompliciraš, al pa celo, kva spa tko butast?
Ja, se strinjam, problem je na moji strani.
Potem pa spet.
Da zato ne bi razmišljal ali celo komentiral, te in podobne teme.
O, to pa že ne, potem ne bi bil jaz.
Potem bi bil del amorfne množice (gmote).
02
Pa, da končno nastavim.
Za časa mojega študija smo Vojteha omenjali v tretji osebi, ali celo samo šepetaje. Sam sem celo mislil, da je sorodnik Editov in kot tak pol božji.
Tako da sem že takrat imel v mislih kaj drugačno sliko, katere seveda nisem obešal na veliko zvon, še omenjal ne, kadar so se kaj tega menili, je pa res da nisem sodeloval v teh debatah.
Tisto, ko si sila glasen na ostalih področjih, potem pa utihneš, ker je nekdo to ven privlekel.
Matr morajo biti pametni, sem si mislil, ker sam čisto nič ne štekam.
Zato sem si šel pokazati Novo Gorico, da vidim kaj je ostalo od Kurbita (Le Corbusier).
Kaj?
Nič, ker ga sploh ni bilo.
To je sicer diskutabilno, a za današnjo rabo ostane tako črno belo.
Imajo model tiste mišljene nove Gorice in na modelu bloke vzporedno z ulico na glavni potezi-aveniji. Tisto bi potem bilo podobno kot Kurbi.
Pol je že spet en tko.
Kurbi je imel večje merilo in so njegove ideje, narejeno ni bilo nikoli nič od tistega, vsej enkrat višje od Ravnikarjeve prve zasnove 1947.
Ok, nima veze.
Ima pa, da je Kurbi postavil življenje v prvo nadstropje. V pritličju povezave in dostava, v nadstropju sistem mostov in balkonov. Kot teorija fajn, kot resničnost pa ...
Edini urbanizem, katerega je spohal Kurbi in stoji je Šandigar (Chandigarh). Tisto se pa sploh ne more primerjati z novo Gorico.
Tko da ...
Sem se že dolgo spreševal, v resnici ne zelo pogosto, občasno pa, zakaj so dali delati novo Gorico Ravnikarju? Bil je namreč pravi meščan, kot tak v tistih pionirskih časih izgradnje svetle bodočnosti nezaželjen, na drugi strani so pa imeli Miheuca, korenitega partizana od nog do glave.
Ne, ni bil Maček, ta je bil samo izvajalec, ali mu je naročil Tito, zelo mogoče, a mu je prej Kardelj prej razložil tisto o svetlečemu socializmu, ki kaže pravo avandgardo na kapitalistično stran, ker naj bi Nova Gorica bila in zato ni mogel biti kr en udarnik.
Zdej, to je tko.
To še niso bili časi po informbiroju, ko je bilo zaželjeno da se tudi v umetnosti razlikujemo od vzhodnega bloka in bi bila zaželjena raziskava o ozadjih, kdo je komu kaj takrat pomenil. Takrat so bili v Italiji na oblasti komunisti (socialisti), torej zakaj sijati če smo pa sami naši?
Moralo je biti nekaj več.
Kaj?
Pojma nimam.
Da bi pa samo Maček rekel Ravnikarju, pejd pa prekopiraj Kurbita pa več kot dvomim.
03
V enem od dokumentarcev
o novi Gorici, nekdo omeni, da je glavna poteza, predimenzionirana.
Ja je.
Ampak je tudi Šonzelize (Av. des Champs-Élysées) v Parizu.
Kakor tudi glavna os (Jakopičevo sprehajališče) v Tivoliju. Menda izvajalci niso razumeli načrta (to se je vedno dogajalo) in so naredili še enkrat večje, a se je Plečkotu to fino zdelo in jim ni bilo potrebno popravljati (kar je redko dan današnji).
Vendar.
Glavna os ima celo pri Čaušeskoju začetek in konec. Čaušesku je najbolj doteral neskončne ulice, promenade, prospekte, avenije, drugi so prej odnehali, katere je propagiral Kurbi na začetku, ko se je še bolj s teorijo ukvarjal.
Tu pa se je že takoj na začetku pokazalo, da ni denarja. Ideje niso poceni. Ampak tako zamočit mesto, je pa tut mal tko.
Včasih smo rekli sistem je kriv.
Ni, da ni. A samo posredno.
Kakor so se menjavale usmeritve, direktive, pristopi, sistemi, stoletja, še tisočletje se je zavrtelo, tako se je izgubljal Kurbi, če ga je sploh kdaj kaj bilo.
Je, šef tko hotu, taki časi so, to se pa ja več ne dela, sploh se pa ne splača, ja kje spa kej tacga vidu, tis čist prtegnen.
Kaj standarden repertuar v vseh časih in sistemih, zgodah in nezgodah katere piše življenje.
Edina stalnica je, da je bilo potrebno z vsakih novim šefom, županom, predsednikom, začeti znova in je tisto prej čist mim.
Ravnikar?
Kakšen Kurbizje neki.
Dej ga srat.
04
Ravnikarjeva nova Gorica iz leta 1947
ima pristop iz smeri Ajdovščine, nekje po sredini doline, na železnico, potem pa razdeli kareje, po vertikali, da konča z industrijo.
Ok, za tiste čase, ko je bilo tam polje, precej vredu, pač glede na omejitve in je meja pomenila zid.
Načrt 1948 se že precej razlikuje, pa še vedno ima vse sestavine prvotnega.
1958 je horizontalna hrbtenica prestavljena na pozicijo ob občini, a je več kot prisotna kot nosilka prostora.
Cilja mimo občine na remizo.
Potem se pa začne kvačkanje.
Čim več slovenskih intelektualcev se vpleta, tem bolj se horizontalna os prepušča stihiji, da potem izpari in menda samo zaradi naključja postane vse eno nosilka življenja.
Ne zaradi srenje slovenske arhitekture, sol zemlje nas je imenoval profesor za statiko v prvem letniku, ampak zaradi spleta okoliščin in interesov, je danes veliko javnega programa na tej osi.
. . . .
Menda da mesto zavzemajo Šiptarji.
In v nedeljo dopoldne samo Šipci tam sedijo in je samo en lokal še Slovenski.
Zdej, to je tko.
Glede na procente se postavi svetnika, ali več njih, pač glede na število narodnosti, da potem ti skrbijo za red in disciplino med svojimi.
V dokumentarcu je fina razlaga.
Je bil potres in so vsi Slovenci odšli k sorodnikom. Tako da so potem tam na travniku, v šotorih spoznali braču zemljake. Je rekel, sploh ni vedel da je toliko Makedoncev v Meblu.
. . . .
Tole potrošništvo je zares križ. Menda mesto kupuje prazne poslovne prostore po pritličjih, da potem z evropskimi sredstvi odpira kulturni program. A knjig ne moreš listati, v novo odprti kavarni-knjigarni.
Lej enkrat Balkanci, vedno Balkanci, pa če se še tako duvali, da to nismo.
Je pa zato kronično pomanjkanje stanovanj. Mlade družine raje kupujejo v Italiji, je hitreje in ceneje. (Hitri kurz izgradnje nacionalne identitete.)
Zakaj pa ne date v najem praznih poslovnih prostorov?
O, to pa ne, saj je vendar urbanistični plan, kje je poslovno, kje pa stanovanjsko.
Zakaj pa lahko v Helsinkih, še na Dunaju na nekaterih koncih.
Kaj jim morem če so butasti.
Vsi so butasti, samo mi smo tako pametni, da nam škoduje.
05
Horizontalna hrbtenica mesta,
je obljudena tudi zato, ker je to vstop v mesto iz železniške postaje.
Tako kot v Zagrebu iz cuga preko superjornih prostorov mestnega parka do placa in naprej na staro mesto.
Tu imamo plac pred občino, (zakaj pa ni vsaj igral tam,) preko urbanistično nezanimivega prostora do remize na glajzah.
Al kaj, ko so za remizo namesto postaje motorke, naredili nakupovalno središče.
Narod pa preko tirov v mesto sili.
Sem tudi za Kamnik spraševal zakaj nimamo drugega tira in cug na 15 minut ob konicah.
Je bil identičen odgovor:
"Se ne splača, vsi se z avti furajo, sploh gre pa v eno smer prazen."
Sem že takrat pomislil, da bodo še lopate ukinili.
Glede prevoza je pa ista fora kot s kuro in jajcem.
No, jajcem in kuro.
Ok, nima veze.
Ima pa, da je nekdo pred kratkim objavil zemljevid Evrope s prisotnostjo metroja.
Cela Evropa, vključno z vzhodnim blokom, razen bivše Juge in Bulgarije.
A zdej bomo pa metro imeli v Gorici?
Ne, lahko bi pa motorka naredila pentljo po mestu. Na Dunaju pride lokalni cug na ring.
Če bomo še naprej razmišljali da se ne splača bo vse samo še slabše.
Ne bi rajnka Austrija toliko let prosperirala, če ne bi naredili proge do Trsta (pa v Ukraino tut).
Talijani so naredili cest na ostajanje. Dobesedno. Nekatere klavrno propadajo, ker se jih ne splača vzdrževati.
Po pa pride Japonc pa prvo glajze zrihta da postavi fabriko v Kočevje.
Glupih li mi Japoncev.
Glupih li mi lokalcev, ker nekateri vse eno s cugom v mesto hodijo, potem pa preko vseh tistih glajz skačejo.
Sedaj so naredili podhod, pa tudi ta, kakor da ne bi imeli urbanistov in arhitektov, zopet u prazno strelja.
Vstop v mesto je na Rejčevi, dejte si že zapomnit. Seveda lahko narediš električnega pastirja, Janša je celo vodni top uporabil, ker narod ne razume, da mora ubogati in zraven biti tiho.
06
Sem moral še trg Evrope
(piazzale della Translpina) pogledati, čeprav me sploh ni zanimal, saj veš tisto o Kurbitu, a če sem že tu, pol pa ajd.
Hiša (postaja) je sicer formalno pravno na naši strani, a arhitektura zares živi z Italijo.
Tako da je verjetno zares bolje da se jo preuredi v šolo (mednarodno).
Pol pa za piko na i.
Zaprta.
V nedeljo ne vozi cug, ja, kvas pa mislu?
Zdej.
Če ne bi bilo treh, za po avtobus velikih, italijanskih turističnih skupin, nekaj mladine z ruzaki, čakajoč na cug v Benetke in nekaj luštnih talijanskih siniorin, ki so se z berglami zabavale, v smislu katera dalje skoči, bi pogoltnil, saj je vendar nedelja in glupi taljanski turisti, nimajo kaj delat tu.
No pa ne.
Ne pogoltnem.
Se tako fino vidi, da so si potalali evropski denar, dosegli sanitarni minimum, za vsebino pa ni nikomur mar.
. . . .
Pa smo na začetku mojega jamranja.
Zakaj ne gredo turisti v Novo Gorico na izlet, neglede na sol zemlje?
Zato ker nas je polna usta kulture in napredka, potem pa jamramo, da niso Goričani Dučeja odkljukali, zraven pa še vedno napis Tito na Sabotinu.
